VRTOVI NA KORENIKI

Avtor objave: Lili Miloševič

Datum objave: 23.03.2018

 

Vrtove imam rad. Kadar vrtnarim ali sem samo na vrtu, se počutim res živega, kot da me vrt poveže 

z globokim, blagodejnim virom energije. Vrtovi vnašajo radost v življenje številnim, ki si prizadevajo

razumeti stresen in morda celo nor svet ter se spoprijeti z njim.

                                                                                       Graham Bell, Permakulturni vrt


Zavest o ekoloških načinih ravnanja z zemljo, pridelovanja kakovostne hrane in zdravega življenjskega sloga, je vse bolj prisotna in prav je tako. Otroke iz vrtcev in šol, turiste in vedoželjne obiskovalce pri nas sprejemamo z velikim veseljem in jih seznanjamo z našimi znanji. Na Koreniki deluje tudi enota Večgeneracijskega centra Pomurje, z imenom Štorklja. V življenje pri nas se vključuje vse več domačinov vseh populacij, ki si pridobivajo nova prijateljstva in znanja. Vrtovi na Koreniki so tako postali veliko več kot naravi prijazno pridelovanje in predelovanje zelišč in zelenjave, ki so vir našega zaslužka. So način življenja in ustvarjanja skupnosti ljudi. Največ je oseb katere, zaradi težav v telesnem oziroma duševnem zdravju, tak način dela in življenja še posebej potrebujejo. Med njimi je skupina mladih, ki so zaradi znižanih delovnih zmožnosti vključeni v program socialna vključenost. S skupino smo se pogovarjali o naših vrtovih, ki se bodo kmalu prebudili v življenje.

Zelenjavni vrtovi, ki se raztezajo približno na enem hektarju zemlje, potrebujejo veliko nege in prav posebno skrb, saj je na Goričkem v poletnih mesecih pogosto suša, vode za zalivanje pa primanjkuje.V mesecu februarju smo na Koreniki izvedli delavnico Vzgoja sadik, kjer so si naši zaposleni in obiskovalci pridobili dodatna znanja o setvi. V lončke smo posejali semena in jih postavili na toplo, v rastlinjak, kjer so, ob drugih sadikah, deležni toplote in svetlobe. Ob tem skrbno pazimo, da imajo pravšnjo količino vode. V toplejših mesecih bomo sadike presadili na vrtove, kjer jih bomo negovali ter zaščitili s folijo in zaščitnimi mrežami. Če bo narava prijazna, bomo na vrtovih pobrali rdečo peso, paradižnik, papriko, pastinjak, bučke, čebulo, peteršilj, česen, stročji fižol, kumare in druge vrste, ki jih potrebujemo za sušenje, vlaganje in vkuhavanje.
Srce eko-socialne kmetije je zeliščni vrt. Ta je skrbno načrtovan in urejen. Je lepih in zanimivih oblik. V njem so terasaste grede, visoke in gomilaste grede. Ograde so iz tramov oziroma lesa, med gredami pa so potke, ki omogočajo opazovanje rasti in negovanje zelišč ali sprehod v lepem dnevu. V vrtu se diči zeliščna spirala iz opek. Na njenem vrhu rastejo zelišča, ki rabijo več sonca in manj vode, spodaj pa zelišča, ki potrebujejo več vode. Čebelice vrt pridno obletavajo in se vračajo v čebelnjak, kjer nastaja slastni ekološki med. V vrtu so razporejene klopce, ki jih uporabljamo za počitek, opazovanje narave ali druženje, pa tudi službeni sestanek je v naravi veliko bolj prijeten kot v zaprtem prostoru. Naš vrt imamo radi, obiskovalci so nad njim zelo navdušeni in prodaja izdelkov se povečuje, zato bomo to pomlad zeliščni vrt razširili. Dobil bo grede okroglih oblik, prijetnih za oko, v njem bo tudi mlaka, kjer bo prostor za vodne rastline in žabice. Vodo imajo nadvse radi tudi kačji pastirji in račke, indijske tekačice, ki znajo v njej uprizoriti pravo cirkuško predstavo. Ker je veliko naših obiskovalcev otrok, bomo v njem postavili lesena igrala in utrdili krožni prostor za igro. Ta bo prišel prav tudi za razgibavanje odraslih ali kakšen ples v krogu, za katerega ni prestar prav nihče. Ko bo vrt obrodil, bomo cvetove, stebla ali korenine zelišč (odvisno od zelišča oziroma izdelka) pridno pobrali. Na našem zeliščnem vrtu raste veliko zelišč. Največ imamo ognjiča, mete, melise, sivke, pegastega badlja, ameriškega slamnika, indijanske koprive, žajblja, sleza, limonske trave, vrtne materine dušice… V vrtu rastejo tudi maline, kamilice, lučnik in še veliko rastlin, ki imajo različne zdravilne učinke. Iz teh izdelujemo čaje, tinkture, mazila, likerje, sirupe, sokove in druge vrste izdelkov. Obiskovalci na delavnicah izvedo tudi o pripravkih iz svežih zelišč, ki se uporabljajo za osvežilni napitek ali za namene lajšanja tegob ob padcih, pikih in drugih težavah. Veliko zdravilnih rastlin poiščemo tudi v naravi. Nabiranja v naravi se prav posebej veselijo naši mladi. Luštno se jim zdi zjutraj sesti v kombi in se odpraviti v naravo, od kjer se vedno vrnejo s pripovedjo o veseli dogodivščini. Nabirajo: materino dušico, bezeg, trobentice, šipek, lipo, čemaž, divji kostanj in še. Tako se v našem lovskem likerju nahaja kar 38 različnih zelišč iz naših vrtov in okoliške narave. Služb v naravi je v tem svetu vse manj, a vendarle narave ne moremo nadomestiti z ničemer. Povezanost z njo je nepogrešljiva za samo človeštvo kot tudi za vsakega posameznika. Še posebej pa za tiste, ki od malega živijo na podeželju in jih delo v naravi posebej veseli. Taki so tudi naši sogovorniki, ki so ob koncu naše pogovorne delavnice povedali, kaj jim pomeni delo na Koreniki.

Simon Kerčmar: Korenika mi pomeni vse. Tu sem kot doma in se dobro počutim. Rad imam delo v naravi. Sodelavci se med seboj dobro razumemo in spoštujemo. 

Matej Šandor: Na Koreniki je lepo. Tu so dobri mentorji in kolegi. Delo je zanimivo in pestro.

Benjamin Bačič: Delo ni težko, ker delam kar znam in zmorem. Rad delam prav vse.

Sebastjan Tivadar: Vedno sem si želel delati na kmetiji. Tu se dobro počutim in imam dobro družbo.

Jožica Šanca: Doma sem v bližini. Delo me veseli in vsi ljudje so dobri.Zelo sem si želela priti na Koreniko.

Jasna Hartman: Tu se odlično počutim. Najraje hodim nabirat v naravo.

Mihael Črepinko: Ne vem, kaj bi brez Korenike. Tu se dobro počutim, tudi ko imam drugje težave.

Simon Šadl: Na Koreniko sem prišel šele pred kratkim in se še navajam. Zelo se veselim dela na vrtu.

Anamaria Magdič (mentorica): Veliko koristnega ustvarjamo v sodelovanju z naravo in to nam vsem daje prijetne občutke. Izdelujemo zdrave prehranske izdelke, kar je velikega pomena. Delovna klima na Koreniki je zelo pozitivna. Domov odhajamo vedno zadovoljni in veseli.

Jožica Grlec (mentorica): Najlepše je, ko našemu skupnemu trudu pomaga narava in poberemo bogat pridelek. Že zdaj je lepo in se veselimo, ker je rastlinjak poln. Na vrtu delati pa je še veliko lepše. Delo je odgovorno in vedno se je treba kaj učiti. Pomembna je pomoč vsakega člana naše velike družine.


Kontakt

Naslov: Ekosocialna kmetija Korenika
Šalovci 86,

9204 Šalovci,
Slovenija
Telefon: +386 5 99 32 694
GSM: +386 70 752 559
E-naslov: info@korenika.si
Korenika.si je nastala v okviru projekta "Razvoj turizma na Eko-socialni kmetiji KORENIKA". Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.