Ob besedi sproščanje običajno pomislimo na mirno večerno uro, ko odložimo svoje delo in počnemo to, kar nam je najljubše: se igramo z otroki, beremo knjigo, popijemo kozarec vina ali zgolj sproščeno kramljamo.   Morda kdo pomisli na rekreacijo, ki je postala del  vašega  razbremenjevanja od dela in vsakdanjega stresa ali pa na morje, ki se ga vsi tako zelo veselimo. Morda na gore, ki vas odpeljejo daleč stran od vrveža. Pomembno se je zavedati, da je sproščanje del skrbi za zdravje nas in naših otrok.  In pomembno je  poiskati tisto, kar nas najbolj sprosti  in  kar nam je dostopno  tudi v našem vsakdanu.

Na Koreniki imamo velik zeliščni vrt, na katerem raste mnogo zelišč, ki imajo zdravilne učinke. Nekatere med njimi  omamno dehtijo, zato se med delom v vrtu ob njih tudi sprostimo. Na vrt prihajajo različne skupine obiskovalcev, ki  se v njem sprehajajo ter  opazujejo rastline, metulje, čebelice in račke, ki se igrajo v mlakah na vrtu. Otroci naredijo svež napitek iz mete ali melise; spet druge skupine z veseljem prisluhnejo starodavnim zgodbam o uporabi zelišč v različnih kulturah, se predajo njihovim vonjem in naredijo vaje za sproščanje.

SIVKA – VEČ KOT LE DIŠEČA RASTLINA

Sivka je bila zaradi svojega omamnega vonja zelo cenjena že v antičnih časih. Ime rodu ‘Lavandula‘ izhaja iz latinske besede ‘lavare‘, kar pomeni ‘umivati‘, saj so Rimljani sivko uporabljali za odišavljanje javnih kopališč. Prav tako igra sivka  veliko vlogo v Svetem pismu. Svetopisemski izraz za sivko je narda. Ljudsko izročilo pravi, da je Devica Marija z nardo odišavila malega Jezusa, Marija Magdalena pa je nardovo olje uporabila za maziljenje Jezusovih nog. V starem in srednjem veku so verjeli, da se s sežiganjem sivkinih vejic in z dimljenjem prostorov ubranijo pred kužnimi boleznimi. V današnjem času je sivka zaradi svojega privlačnega vonja popularna v industriji parfumov in kozmetičnih sredstev, prav tako pa se uporablja tudi v kulinariki. Primerna jet začimba pri pripravi rib, teletine, divjačine, dobro se poda k določenim omakam in enolončnicam. Ponekod dodajajo sivko kisu, žganju in likerju, spet drugje se dodaja za izboljšanje okusa sadnih solat, želejev in sladoledov. Sveži kandirani cvetovi sivke se uporabljajo za okrasitev sladic. Na Eko socialni kmetiji Korenika pripravljamo ekološki sivkin sirup, ki je na Kmetijsko živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni leta 2017 prejel zlato medaljo. Sivka je nepogrešljiva tudi v domači lekarni, saj pomaga pri marsikateremu obolenju. Sivka spodbuja krvni pretok in pretok žolča, deluje proti krčem, krepi živčni sistem, blaži bolečine, deluje proti mikrobom in okužbam, odpravlja vetrove, pomaga pri glavobolu in sprošča napetost v mišicah. Prav tako pomaga umiriti kašelj pri astmi in bronhitisu. Velja za učinkovito zdravilo za celjenje ran. Ker lepo diši, njena eterična olja uporabljajo za uspavanje v krepilen spanec, ki ublaži depresijo in tesnobo. Sivka je vsestranska rastlina, preseneča nas s svojo lepoto in opojnim vonjem. Ob njej se lažje sprostimo in zbistrimo naš um. 

VAJE SPROŠČANJA OB SIVKI 

Sivka je zelo staro zdravilo za pomirjanje, zato se lahko ob izvajanju dihalnih vaj ob njej zelo sprostimo. Dihalne vaje lahko izvajamo sami ali v skupini. Vaje se lahko izvajajo sede ali stoje, odvisno od posameznikove želje. Prav tako je od posameznika odvisno, kako dolgo bo izvajal dihalne vaje.  

Potek dihalnih vaj: Približamo se sivki, toliko, da zaznamo njen vonj.  Nato zapremo oči in se poskušamo sprostiti. Pozorni smo na zvok vetra, žvrgolenje ptičkov, šumenje dreves in na vse zvoke, ki jih slišimo okoli sebe. Vzamemo si čas in ne hitimo. Predamo se  poslušanju zvokov narave. Nato postanemo pozorni na sebe. Poskušamo začutiti naše bitje srca, obraz, ki ga morda greje sonce ali nanj pihlja vetrc, in smo pozorni na mišice,  ki so na njem zategnjene. Sprostimo jih; nato počasi sprostimo še mišice telesa. Nato postanemo pozorni na naše dihanje. Vdihnemo skozi nos in izdihnemo skozi usta. Poskušamo doseči, da sta vdih in izdih enako dolga. Naredimo nekaj ponovitev, pri čemer skušamo ostati čim bolj pozorni na dihanje. Pri tem si lahko pomagamo tudi z gibanjem rok v smeri vdiha (k sebi) in izdiha (stran od sebe). Po nekaj ponovitvah poskušajmo izdih narediti nekoliko daljši od vdiha. Naredimo nekaj ponovitev. Na koncu vaj odpremo oči in se poskušamo zavedati, kaj se dogaja z našim telesom in z našimi mislimi. Če ob koncu vaje zagledamo še nasmejan obraz prijatelja ali sodelavca, svetlo doživetje postane še lepše. 

Nasvet: Poskusite dihati in se sproščati ob sivki ali katerikoli zdravilni rastlini, ki lepo diši, tudi vi. Morda ob materini dušici, rožmarinu ali bezgu. Melisi ali poprovi meti. Tudi ob vrtnici je dihalna vaja prekrasna. Ustavite se ob rastlini, ki vas s svojo lepoto preseneti na sprehodu ali med pohajkovanjem in poiščite cvet na domačem vrtu. Če vas njegov vonj spomni na lepe čase ali na ljubljeno osebo, boste vdihnili ljubezen samo. Kaj je lahko lepšega in bolj zdravilnega?